PRIPRAVA

Ker je digitalna preobrazba v zadnjem času ena izmed najbolj diskutiranih tem v poslovnem svetu, se številne organizacije spopadajo z velikim premikom paradigme in posledično tudi z implementacijo na organizacijski, kulturni in tehnološki ravni. Nove tehnologije, kot so med drugim medomrežje stvari (IoT), velike zbirke podatkov (Big Data), napredna analitika (Advanced Analytics) ali strojno učenje (Machine Learning), bistveno vplivajo na delovanje podjetij. Ustrezno razumevanje in uporaba novih tehnologij ne bosta zgolj spremenila načina, kako stranke dojemajo vrednost, ampak bosta vplivala tudi na delo ljudi v organizaciji in na odnose z zainteresiranimi stranmi. Kljub temu se digitalna preobrazba ne konča z uvajanjem novih tehnologij, prav tako so ključni kulturni in organizacijski vidiki.

Projekt DIGITRANS obljublja podporo organizacijam pri teh strateških vprašanjih, saj združuje najboljše prakse s strokovnim znanjem iz različnih panog, kar prispeva k boljšemu razumevanju načina preobrazbe v digitalni dobi. 

Kaj je poslovni model?

Kaj naredi poslovni model digitalnega?

Poslovni modeli, pri katerih storitve informacijske tehnologije igrajo pomembno vlogo pri ponudbi izdelka/storitve ali so celo same poslovne storitve.

Katere so glavne gonilne sile digitalne preobrazbe?

Večja pričakovanja strank: vsi to počnejo.

Zaradi podjetij, kot so Amazon, Netflix in Airbnb, ki so priznana kot vodilna podjetja na področju digitalnih storitev, stranke čedalje bolj pričakujejo digitalno izkušnjo. To sili nedigitalna podjetja, da se pridružijo večini zato, da ne bi postala “digitalni plen”.

Povpraševanje po hitrosti in odzivnosti: velik proti malemu postane hiter proti počasnemu.

Največja ovira, ki izhaja iz digitalne preobrazbe, je nujna sprememba miselnosti. Podjetja pogosto razmišljajo linearno in nenadna zahteva, da morajo razmišljati “izven okvirjev”, je za vodstvo veliko breme. Krepitev digitalnih kompetenc in digitalnega razmišljanja na najvišjem vodstvenem položaju je ključni dejavnik za uspeh.

Poznavanje vaše stranke: poznavanje stranke je neprecenljivo.

Predhodno poznavanje strank na podlagi njihovega vključevanja v ustvarjanje vrednosti je lahko neprecenljivo. Ne pomaga le pri boljšem usklajevanju ponudbe s potrebami strank, temveč tudi pospeši razvoj izdelkov in storitev ter preprečuje napredovanje v napačno smer.

To ni samo digitalno: digitalna preobrazba pomeni preobrazbo poslovanja.

Digitalna preobrazba delno vključuje novo formuliranje celotnega poslovanja, vključno s strategijo, načini vodenja, procesi in kulturo. Glavni cilj je nenehno povečevanje digitalne zrelosti organizacije na vseh ravneh.

Kateri so stebri digitalne preobrazbe?

Digitalna miselnost: razmišljanje izven okvirjev.

Prilagoditev novemu načinu razmišljanja ni le največja ovira, temveč tudi najpomembnejši dejavnik uspeha pri digitalni preobrazbi. Vodstvo mora začeti “razmišljati digitalno” z odprtim pogledom in sprejemati inovacije v svojem podjetju. Zaposlene je treba spodbujati, da uporabijo digitalno miselnost in sodelujejo pri procesu preobrazbe.

Digitalna strategija: načrt podjetja za digitalno preobrazbo.

Poslovna strategija je ključna za pravilno ukrepanje in merjenje uspešnosti. Na poti k digitalni preobrazbi se bodo pojavile nove ovire, okolje se bo spreminjalo in ves čas bodo potrebne prilagoditve. Razumevanje teh sprememb in poznavanje poti sta za uspeh v digitalni dobi zelo pomembna. 

Veščine: naučite se, kako uživati pri skoku na vlak sprememb. 

Spremenjena okolja z novimi tehnologijami in kulturami zahtevajo nove talente in profile. Obstoječe veščine je treba prilagajati s stalnim izobraževanjem zaposlenih in dopolnjevanjem njihovih prvotnih veščin z digitalno pismenostjo ter zaposlovati nove strokovnjake z veščinami na določenem specializiranem področju.

Tehnologije: podpora poslovanju s pravimi tehnologijami.

Nove tehnologije prinašajo nove priložnosti, zato bi neupoštevanje le-teh lahko pomenilo tveganje, da bodo organizacije zaostale za konkurenco. Vendar je skrbno ovrednotenje in izbiranje namenskih tehnologij skladno z digitalno strategijo tukaj ključ do uspeha. Tehnologije se v digitalni dobi pojavljajo, spreminjajo in tudi hitro izginjajo, zato je izbira prave tehnologije ključnega pomena za trajnostno tehnološko osnovo.

Razvoj: digitalna preobrazba se ne bo ustavila.

Neizogibno je treba razumeti, da se digitalna preobrazba ne bo ustavila. Podjetja se bodo znašla na brezkončni poti, kjer se bodo morala prilagajati, ponovno premisliti in nenehno preoblikovati. 

Kakšne so trenutne tehnološke usmeritve?

Medomrežje stvari (IoT)

Medomrežje stvari opisuje vizijo fizičnega in digitalnega sveta, ki postajata eno zaradi pametnih naprav, povezanih preko spleta. Glede na vidik se lahko osredotočimo na povezane naprave same, na protokole ali na priložnosti in semantične izzive. Zamisel sega v zgodnja devetdeseta leta z vizijo vseprisotnega računalništva in se je skozi leta razvijala z vseobsegajočim računalništvom (pervasive computing) kot predhodnikom medomrežja stvari.
Preprosto rečeno je medomrežje stvari koncept povezovanja katerekoli naprave s spletom (ali lokalnim omrežjem). Vključuje pametne naprave, kot so telefoni ali tablični računalniki, in tudi prvotno nepametne naprave, kot so luči, ključavnice na vratih ali ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija (HVAC), ki so postale pametne zato, ker so izboljšane z inteligenco in povezanostjo v omrežja. Trend IoT je posledica nižjih stroškov tehnologij in neverjetnega prodora pametnih naprav.

Veriga blokov (blockchain)

Tehnologija verige blokov (blockchain) temelji na algoritmu in porazdeljenih podatkovnih strukturah za varen prenos podatkov brez osrednjega upravljanja (npr. elektronski prenos gotovine). Prvotno je bila zasnovana za kriptovaluto Bitcoin. Koncept verige blokov je bil v glavnem posledica gibanja, ki zavrača denar in plačila, ki jih nadzirajo banke. Prvotna vizija razvijalcev kriptovalute Bitcoin je bila ljudem omogočiti, da porabijo denar brez težav, posrednikov, predpisov ali potrebe po zaupanja vredni tretji osebi.

Velike zbirke podatkov (Big Data)

Pri iskanju definicije velike zbirke podatkov (Big Data) na spletu neizogibno naletimo na V-model, ki opisuje velike zbirke podatkov s tremi dimenzijami: količino, hitrostjo in raznolikostjo. Zaradi teh dimenzij so podatki težko obvladljivi s trenutnimi tehnologijami. Velike zbirke podatkov so večinoma nestrukturirani podatki, ki presegajo zmogljivost obdelave običajnih sistemov podatkovnih zbirk. Prav tako so prevelike in se prehitro spreminjajo ali pa ne ustrezajo strukturam obstoječih arhitektur podatkovnih baz.

Strojno učenje (Machine Learning)

Cilj, h kateremu teži strojno učenje (Machine Learning), je omogočiti strojem, da posnemajo in privzemajo človeku podobno vedenje. To je mogoče z učenjem strojev, ki se učijo iz izkušenj. Algoritmi za strojno učenje vsebujejo metode za učenje iz podatkov ter se ne opirajo in ne pomnijo vnaprej določenih enačb. Cilj je najti naravne vzorce in pridobiti vpogled iz podatkov ter v idealnem primeru določiti napovedi za podatkovno vodeno odločanje.
Primeri uporabe strojnega učenja so osebni asistenti, med drugim Siri, medicinske diagnoze ali personalizirani nakupovalni predlogi in oglasi.